Globine sreče
GLOBINE SREČE
Ta strah me vsak dan zasleduje,
Kot spomin na temine.
Čeprav čutim,
da se konec približuje,
se znova, vedno znova oziram nazaj.
Včasih solze zarežejo globoko,
Globoko na dno moje duše
in izlivajo vsa moja čustva
kot silni tokovi reke neskončne.
In kar naenkrat se obrne …
Misli odpotujejo daleč stran …
Vse, kar se nam je zdelo še tako neznatno,
začnemo ceniti
in prične se dan najlepših sanj.
Sreča mi biva v srcu kot prijatelj,
ki te zares pozna
in s tabo preživi vse trenutke;
ko ga potrebuješ, svojo roko ti poda!
Srečo iščemo povsod,
na nemogočih nam mestih, v neznanih stvareh,
čeprav pogosto nas srce opomni,
da sreča biva vedno v nas – ljudeh.
Barbara Mohar, 9. a