PESEM
Moja pesem je moja slika.
Moja pesem je moj strah.
Moja pesem je nevihta.
Moja pesem je moj dar.
Moja pesem je čudovita kot svet.
Moja pesem je modra kot nebo …
In nikoli lagala ne bo.
Chiara Rebeka Frumen, 6. a
Prijatelj
Prijatelja ne moreš kar kupiti
kot tisto tvojo najljubšo igračo.
Da pride,
se moraš potruditi.
Veliko jih je
in hkrati malo.
A le eden je tisti,
ki zate premaknil bi skalo.
Šana Fekonja, 6. a
DREVO IN VETER
Drevesi med polji stojita,
se hihitata in govorita.
Veter ves jezen vanju strmi,
jezno zasope in odhiti.
Hiter kot strela se vanju zaleti!
A drevesoma čisto nič ni!
Sedaj je že mrak
in drevesi zaspita.
Veter je končno vesel,
a še vedno sopiha.
Lana Luna Omar, 6. a
BOŽIČ
Hiše pokrite so z belim snegom
in ceste se skrivajo pod mrzlim ledom.
Lučke na smrekah vso noč žarijo,
po nebu pa drobne snežinke letijo.
Vsaka ulica že po božiču diši,
v zraku veselje je vseh ljudi.
Lana Luna Omar, 6. a
Radirka
Tvoja radirka počasi umira,
a zaradi tvojih večnih napak še vedno radira.
Za tabo čisti in popravlja,
dela brez zavisti
in se ne pogaja.
A vseeno nove ne nabavi,
sicer ti bo stara za vratom cingljala.
Mojca Stolnik, 6. a
SANJE
Gloria Šoštarič. 6. a
Prvič v šolo
Vajen na vrtec in vse moje igrače,
rad bi šel v šolo,
Bi rad se učil
Svit Klement, 6. a
Lediona Kabashaj, 6. a
Sanje sveta
Vsak na svetu ima rad sanje,
v njih občuduje vrednote, dobroto in znanje.
Sanjamo o prijateljih in družini,
občudujemo dogodke z lepimi spomini.
Sanjamo o zabavnih doživetjih,
nepozabnih, lepih in prijetnih.
V sanjah vsak kaj novega spozna,
bližino prijateljstva in ljubezni zazna.
Vsake sanje govorijo svojo zgodbo,
z nami podpišejo sanjsko pogodbo.
Govorijo o ljubezni, prijateljstvu in naravi.
Vsak lahko svojo zgodbo sestavi.
Vsi prisluhnimo zgodbam iz sanj,
saj so del življenja.
Veseli smo,
da smo del tega sveta,
ki neopazno sanja. (Klara Olaj, 8. a)
Angel
Angel varuje vsakega človeka,
četudi razlikujeta ga srajca in obleka.
Svojega varuha ima prav vsak,
čeprav ni ostalim ljudem enak.
Le človek je odgovoren za to,
če njegov angel prišel res bo.
Če ne verjame vanj,
se bo sam moral rešiti težkih sanj.
Prikaže se le v najhujši stiski,
nenapovedani so njegovi obiski.
Potolaži človeka in mu pomaga,
smisel življenja mu znova razlaga.
Angel je življenjski popotnik,
nikomur ni usojen nasprotnik
Angel skrbi da napačnih ljudi,
v tvojem življenju ne bo in ni.
(Klara Olaj, 8. a)
Lahko noč, dete milo
Nocoj je nebo še posebej sijoče,
milost od zgoraj prihaja v radosti cvetoče.
Ljubke so zvezde, prelep je njih sijaj,
te nežno poboža vsak njihov migljaj.
Dete premilo, nikar več ne skrbi, le zaspi sedaj.
Ljubezni neskončni predaj se in sladko sanjaj.
(Lidija Kos, mama naše učenke Aurelie Ulčar)
Govorica tišine
Od vseh govoric mi je najljubša tišina.
V tišini vidim več od otipljivega,
čutim več od trenutnega
in slišim več od izrekljivega,
v tišini slišim tvoje srce.
Tišina je brezčasna,
brezmejna je in presega vsak prostor.
Tišina sliši dalje in globlje.
Pogovarjava se, čeprav si kilometre stran.
V tišini te vidim v odsevu reke,
v kamenčkih na obrežju te vidim
in tudi v listju, ki poplesuje svoj edinstveni ples.
Tišina mi je mila, ker si ob meni,
tudi če se te roke ne morejo dotakniti
in te telesne oči ne morejo zaznati.
Z mano si vendar,
saj gre tvoja tišina v korak z mojo.
V daljavi pri sončnem zahodu se najdeva
in si poveva, kar dušo teži.
V daljavi pri sončnem zahodu si v tišini poveva vse.
(Lidija Kos, mama naše učenke Aurelie Ulčar)
Jesen
Jeseni sonce sije drugače.
Skoraj otožni so dihi mimoidočih,
ki s tovorom nabranih let
ubirajo zamišljeno vsak svoje poti.
Jutranje meglice v presevajočih žarkih
božajočega sonca spravljajo skrbi v predale.
Bridkost bolečine in teža bremena ne premagata
očarljivosti jesenskega dne. Zmorejo.
Jeseni se bolečina spremeni v modrost.
Zrelost jeseni je njena globina, ki vse prenese.
Jesen je veličastna kraljica
zrele lepote in neminljive globine.
(Lidija Kos, mama naše učenke Aurelie Ulčar)
Sreča je tam nekje vmes
Sreča je tam nekje vmes, v službi med odmori na kavi,
med gospodinjskimi opravili s prijateljico na torti,
med vožnjo na morje, med čakanjem na božič.
Sreča je v opazovanju dih jemajočih naravnih lepot,
v zvezdnem utrinku tam zgoraj pri zvezdah,
je tam nekje vmes, ko ti srce utripa v zanosnem ritmu
življenja željne radosti.
Sreča je v brezskrbnem veselju plešočih otrok,
v ozdravljajočih objemih sorodnih si duš,
v brezčasnih poljubih srečnih zaljubljencev
in v toplem držanju za roke dveh zrelih ljudi,
ki drug v drugem sta našla svoj mir in spokoj.
Sreča je tam nekje med točko A in točko B, ko sploh ne veš kdaj, sreča je tam nekje