Rešile so ga polomljene vile
Kadar mi starši dovolijo, gledam televizijo. Tam se pogosto zvrstijo pretresljive zgodbe s tragičnim koncem. Včasih pa se v nesreči znajde kdo, ki za ceno svojega življenja reši življenje drugemu. To je veliko žrtvovanje, ki ga ni zmožen vsak. Zgodi pa se, da komu reši življenje le srečno naključje. Tako je bilo tudi v nesreči,ki jo je preživel babičin stric Franček. To resnično zgodbo o stricu in teti mi je pripovedovala moja babica. Na začetku vasi Bunčani je živela velika kmečka družina. Kar sedem otrok je bilo in nekateri so že končali osnovno šolo, ko se je pričela 2. svetovna vojna. Včasih so se v vasi nastanili nemški vojaki, včasih Madžari, proti koncu vojne pa ruski vojaki. Ko so eni odšli, so prišli drugi in zavzeli največje kmetije. Vaščani so se jih bali in jim dali vse, kar so zahtevali. Iz daljave se je slišalo streljanje in bombardiranje. Nekega dne sta babičin stric Franček in teta Marica nakladala na voz gnoj za polje. Kmalu so se Frančku zlomile vile. To ga je zelo razjezilo, ker je moral iti v hlev po druge. Med tem časom je priletela granata in padla točno tja,kjer je Franček nakladal gnoj. Pes, ki je pritekel k vozu, je bil mrtev, Marica, ki pa je stala na drugi strani za kopico gnoja,pa je dobila hude poškodbe trebuha. Starši so mislili, da bo umrla. Ker ji doma niso mogli pomagati, jo je Franček odpeljal na vozu v avstrijsko Radgono, od tam pa so jo odpeljali v bolnico v Graz. Tam je ostala pol leta in se vrnila domov kot invalid. Franček je imel srečo .Pred smrtonosno eksplozijo so ga rešile polomljene vile. Ker je v hlevu iskal druge,med tem ko je priletela granata, je ostal živ. Danes še vedno živi in kmalu bo imel 90 let. Tistega dogodka, ki je bil skoraj usoden za sestro Marico, pa tudi zanj, se pogosto spominja. Marica je 7 let po vojni z bratom Tončkom pobegnila v Kanado, kjer še sedaj živi. Zaradi poškodb ni mogla imeti svojih otrok. Ker je tudi ona že zelo stara, ne bo nikoli več prišla v svojo rojstno vas. Grenka, pa tudi lepa doživetja iz njene mladosti pa še živijo v njenih spominih.
Nino K., 4. a-razred OŠ Radenci
mentorica: Simona Celec
(Nagrajeni spis na literarnem natečaju Naravne in druge nesreče – delujmo preventivno, šol. leto 2015/16.)