Dom je tam, kjer je domovina
Dom je tam, kjer je domovina
Zame je dom moja domovina – Slovenija. Je ena sama in edina. Ne bi je dal za nič na svetu. Ko sem doma, dobim nek občutek varnosti, svobode. Ko sem zdoma, dom pogrešam. V današnjem času je med ljudmi, ne samo v Evropi, temveč povsod po svetu, vse več govora o beguncih, ki z Bližnjega vzhoda bežijo pred vojno. Tako množično prihajajo v Evropo, z namenom, da bi tukaj živeli boljše in lepše življenje. Ker so begunci prišli tudi v Slovenijo (nekaj jih je ostalo, drugi so odšli v bolj razvite države (npr. Nemčijo)), so tudi na tukajšnje prebivalce pustili velik vtis. Nekateri menijo, da je v redu, če begunci ostanejo v Sloveniji, nekateri pa jih niso tako dobro sprejeli. Tisti najbolj črnogledi bodo dejali, da so ravno begunci krivi za teroristične napade, saj islamski skrajneži izhajajo iz Sirije in Iraka. Mogoče to drži, vendar je strah odveč. Prebežniki si želijo samo boljše življenje, ki pa ga vidijo v Evropskih državah. Ljudje v Sloveniji še za zdaj nismo ogroženi s strani skrajnežev in mislim (ter upam), da do terorističnih napadov pri nas ne bo nikoli prišlo.
Begunci v enem dnevu prehodijo po več kilometrov in zato je še posebej žalostno dejstvo, da je med njimi mnogo otrok in dojenčkov. Z njimi najbolj sočustvujejo mladi, ki po poročilih spremljajo dogajanje. Otroci si želijo, da bi bilo tega čim prej konec. Mislim, da je beguncem res težko in upam, da bodo čim prej našli prostor, kjer bodo lahko živeli – nov dom. Še posebej so prestrašeni, ko lačni čakajo pred zaprtimi mejami. In takšno otroštvo povzroči travme za vse življenje. Mogoče se ravno zaradi le teh nekateri odločijo za samomorilske napade. In zato je naša dolžnost, da zanje poskrbimo. Mi jim moramo olajšati to »potovanje« in biti strpni do njih. Kajti tudi nam bi bilo težko, če bi pri nas prišlo do vojne in bi iskali nov dom, novo domovino v tujih deželah. Novo življenje in neskončno iskanje boljšega sveta ni preprosto. Prav gotovo sami pogrešajo svojo domovino, ki je ostala tam, nekje daleč vstran, v resničnem svetu. Njihova usoda ni prav nič idilična. Sprejeti bodo morali nove običaje, nove kulture in verjetno tudi novo vero. Pa vendar bo upanje o pravi domovini ostalo nekje v njihovem srcu. Mogoče se bodo navadili na življenje v Evropi in bo to njihov pravi dom. Čeprav bo na začetku tuj in neznan, bo kmalu postal edinstven, kakršna je vsaka domovina.
Kajti domovina je ena sama, je edina; ne bi je dal za nič na svetu. Je stvarnost, zaradi katere vemo, kdo in kaj smo, in kam spadamo. Kajti, domovina pomeni varnost, svobodo in mir, ki ga zadnje čase po svetu vse bolj primanjkuje. V tujini pa tega ni. Tujina je neznana in neodkrita. Če hočeš najti mir, je domovina pravi kraj. In kjer je domovina, je tudi dom.
Tilen V., 8. a