Enja Ritonja: Divja
Prvo domače branje-ocena knjige po izbiri
Govorni nastop
Cheryl Strayed
DIVJA
Učenka: Enja Ritonja
Učiteljica: Zdenka Šiplič
Radenci, 25. 9. 2017
Če te zapusti pogum,
se dvigni nad pogum.
(Emily Dickinson)
Sem Enja Ritonja in hodim v osmi b razred. Predstavila vam bom knjigo Divja. Verz, ki je napisan na začetku, je Cheryl Strayed zapisala v vpisno knjigo na Pacifiški gorski pešpoti. Dotaknil se me je, saj sporoča, da če izgubiš pogum, moraš najti nekaj večjega kot pogum ter se dvigniti nadenj.
Roman Divja je napisala pisateljica Cheryl Strayed. Knjiga obsega 450 strani, ki so razdeljene na devetnajst poglavij in pet delov. Prevedla jo je Danica Križman in uredila Sanda Šukarov. Oblikoval in tehnično uredil jo je Matej Nemec, izdala pa jo je Založba Mladinska knjiga leta 2014 v Ljubljani.
Cheryl Strayed se je rodila sedemnajstega septembra v Pensilvaniji. Ker je bil njen oče alkoholik, se je z mamo, sestro in bratom pri šestih letih preselila v Minnesoto, kjer je njena mama spoznala njenega očima. Študirala je književnost na isti šoli kot njena mama, a študija nista končali zaradi mamine smrti. Po poklicu je pisateljica in je do zdaj napisala štiri knjige, med njimi tudi roman Divja. O njej izvemo veliko že iz vsebine knjige, saj piše predvsem o sebi in kako je v dobrih štirih letih po mamini smrti postala ženska, v kakršno jo je vzgojila mama, pa čeprav šele po njeni smrti.
Cherylina mama Bobbi je bila zelo optimistična ženska in Cheryl tega ni mogla razumeti, saj so bili zelo revni. Svoje otroke je imela nadvse rada in bili so srečni. Nekega dne je zbolela. Cheryl je bila takrat stara dvaindvajset let. Bobbi je umrla pri petinštiridesetih letih in takrat se je začelo Cherylino trpljenje.
Večkrat je prevarala in se nato ločila od svojega moža Paula. Od tod tudi njen priimek. Izbrala si ga je, ker ni hotela obdržati njegovega. Strayed pomeni zaiti ali izgubiti se. Zdelo se ji je, da ima ta priimek pomen, saj se je takrat res tako počutila. Po ločitvi sta bila s Paulom najboljša prijatelja, saj je bil zelo razumen mož, ki ga je Cheryl še vedno ljubila. Rešil jo je tudi odvisnosti od heroina, h kateremu se je zatekala s svojim kasnejšim ljubimcem Joejem, ki ga je spoznala po ločitvi v Portlandu.
Za pohod po PGPju (Pacifiški gorski pešpoti) se je odločila, ker je v trgovini na polici videla vodnik za to pešpot. Prodala je skoraj vse imetje in kupila vse potrebno za pohod. Kupila je tudi stvari, ki ji jih bo poslala njena prijateljica na postojanke s paketi vključno z dvajset dolarji in knjigami.
Pohod je začela v Mojavi in našla prevoz do roba Mojavske puščave, kjer se je vpisala v knjigo pohodnikov. Zraven je vedno napisala spodbuden verz iz knjig, ki jih je brala na poti. Njen nahrbtnik je bil tako težak, da ga je komaj dvignila od tal, pa ga je morala nositi 4300 kilometrov. Prvi večer je ugotovila, da nima pravega goriva za gorilnik in nekaj dni je jedla le hladno hrano. Sestopila je s poti, da je kupila nov gorilnik in nato spet nadaljevala po poti. Na ramenih in bokih ji je nahrbtnik do krvi odrgnil kožo in stopala so bila prekrita z žulji, ki se niso celili. Izgubila je tudi sedem nohtov na nogah. Na pešpoti je srečala nekaj redkih pohodnikov. Prvi, ki ga je srečala, je bil Greg. Hodil je veliko hitreje kot ona, zato sta se zmenila, da se dobita na naslednji postojanki, na Kenedijevih poljanah.
Ko je prispela na postojanko, je prejela paket s knjigami, denarjem, obleko ter hrano, ki jo je potrebovala za nadaljevanje poti. Tam je dobila pravo dobrodošlico, saj je bila edina ženska na pešpoti, ki je hodila sama in zato so jo drugi občudovali in cenili njen pogum. Njen nahrbtnik so poimenovali Pošast, saj je bil mnogo večji od nahrbtnikov drugih pohodnikov. Na tej postojanki je Cheryl pustila nekaj nepomembnih stvari, ki jih je nosila v nahrbtniku in so ji bile samo v napoto. Ko je oskrbniku postojanke pokazala, da izgublja nohte, ji je povedal, da lahko zastonj naroči večjo številko pohodnih čevljev. Nove čevlje si je naročila na naslednjo postojanko.
Naredila je načrt, da se bo izognila snegu v Sierri Nevadi, saj je tisto leto tam zapadlo ogromna količina snega. Našla je prevoz in obšla zasneženo območje. Ko je nekega popoldneva počivala in masirala razbolela stopala, se je njen čevelj prekucnil v prepad. Za njim je vrgla še drugega, saj si ni imela kaj začeti samo z enim čevljem. Tako je naslednjih osemdeset kilometrov prehodila v z izolirnim trakom ojačanih sandalih.
Prišla je do naslednje postojanke, kjer so jo čakali novi čevlji. V paketu je dobila tudi nekaj pisem od prijateljev, Paula in Joeja. Vesela je bila 120 dolarjev, ki jih je zapakirala v paket, preden je sploh začela pešačiti po pešpoti, saj je imela večino časa v žepu le nekaj centov.
Pot do Ashlanda, kjer je bila naslednja postojanka, je bila zelo sušna in rezervoar s pitno vodo, na katerega je računala, je bi prazen. Še dobro, da je Cheryl našla veliko lužo, v kateri si je napolnila bidone z vodo. Naslednji paket jo je čakal v Oregonu, od katerega je nato pešačila le še nekaj dni in prispela na Most bogov-na cilj. Za njo je bilo štiriindevetdeset dni hoje.
V naslednjih štirih letih si je nato ustvarila družino in hčer poimenovala po svoji mami, Bobbi. Postala je pisateljica in napisala še tri knjige.
Knjiga govori o tem, kako šestindvajsetletna Cheryl Strayed izgubi mamo, uniči svoj zakon ter se zateče k drogam in nato po naključju naleti na PGP, ki ji za vedno spremeni življenje. Spoznala je, da se v najtežjih trenutkih v življenju lahko spet postaviš na noge, pa če si še tako na tleh. Na pešpoti je bila izpostavljena težkim vremenskim razmeram, kot so suša in mraz, pa tudi hudim telesnim naporom. Štiriindevetdeset dni je bila sama s svojimi mislimi in je premlevala vse, kar jo je v njeni preteklosti prizadelo. Na koncu si je le odpustila za svoja bedna dejanja, ki jih je obžalovala, in znova zaživela z družino, ki si jo je ustvarila kmalu po končanem pohodu.
V knjigi je napisala tudi, da če bi lahko zavrtela čas nazaj, v svojem življenju ne bi ničesar spremenila, saj jo je mamina smrt in vse, kar se je zgodilo po njej, pripeljalo do PGP-ja. Pešpot jo je naučila, da lahko pozabiš in si odpustiš napake, za katere nisi nikoli mislil, da bodo lahko pozabljene in ti odpuščene. To je tudi sporočilo knjige, ki se me je nadvse dotaknilo.
Knjiga mi je bila zelo všeč, saj je bila poučna in razburljiva, ter na hipe kar malo zastrašujoča. Ni me pritegnilo toliko bistvo, kot sporočilo in namen, s katerim je pisateljica napisala knjigo.
Priporočila mi jo je mama, ki jo je prebrala pred mano in se je tudi nje dotaknila, jaz pa jo priporočam mladim in odraslim, saj je zelo navdihujoča in posebna knjiga, ki bo ganila vsakogar, ki jo bo prebral.
Zelo sem vesela, da sem prebrala knjigo Divja, saj sem se iz nje veliko naučila, da si v življenju lahko dopuščaš napake, saj se lahko iz njih veliko naučiš in postaneš boljši človek.
STRAYED, C.: Divja. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2014.
Podatke o knjigi in pisateljici sem večinoma našla v knjigi nekaj pa sem jih poiskala tudi na spletu. https://en.wikipedia.org/wiki/Cheryl_Strayed.