Mala potepinka
Mala potepinka
Bilo je v začetku letošnjega avgusta, ko se je družina Novak pripravljala na odhod na dopust. Najstarejši v družini, oče, je v avto nosil še zadnje potovalke. Mama Anica je pripravljala hrano za na pot, otroka Patrik in dojenčica Sara (v bistvu sploh ni bila več majhna, le brat jo je tako klical) pa sta še zadnjič tekala po domači zelenici.
Ko so prispeli na cilj, sta otroka kar zbežala na plažo, mama pa jima je sledila. Naposled se jim je pridružil še oče. Cel dan so se kopali in sončili. Tako so minevali dnevi in otrokoma se ni videlo, da bi se morja že naveličala. Ravno nasprotno; vsak dan sta bolj uživala. Zatopljeni v pogovor sploh niso opazili, kdaj je Sara izginila. Očeta je zagrabila rahla panika, mamo še večja, Patrik je bil skoraj vesel, da je ni. Tako mu ne bo več težila, ne bo več glasnega jokanja … Vendar ko Sare že dve uri ni bilo na vidiku, ga je začelo počasi stiskati pri srcu. Pogrešaj jo je: njo in njeno dretje, tečnarjenje, jokanje in vse, kar sodi k mlajšim bratom in sestram.
Vse ljudi na plaži so že izprašali, ali so jo kje videli, vendar niso dobili želenega odgovora. Na pomoč je priskočil tudi Patrik. No, v bistvu ni bilo videti, da jo hoče najti, ko je starša prosil, če lahko gre po sladoled. Komaj se je postavil v vrsto, že je spredaj zaslišal znan glas. Pogledal je naprej, se kljub nejevolji ljudi postavil v vrsti tik zanjo. Vprašal jo je, kje se potepala. V roki je držala tri evre: »Kupila sladoled!« Ker je bila tako majhna, je slaščičar sploh ni opazil. Vzel ji je denar in obema kupil njun najljubši sladoled z okusom temne čokolade. Hitro sta se vrnila k staršem, ki sta je bila neizmerno vesela. Zdaj sta vedela, da bosta morala imeti svojo potepinko ves čas na očeh.
Naslednji dan so šli kupit razglednice. Ker je bila Sara najmlajša, je pri izbiri imela glavno besedo. Žal je bil na vseh delfin, ki skače iz morja. Nekaj razglednic je bilo napisanih, nekaj pa porisanih. In vsi so bili zadovoljni. Še zadnjič letos so se odpravili v toplo in čisto morje.
Med vožnjo domov so zaradi hude nesreče na avtocesti obstali v več kilometrski koloni.
Čez več let sta Patrik in Sara pisala vsak svoj dnevnik. Vanj sta zapisovala svoje najljubše trenutke iz preteklosti in sedanjosti.
Sara: »… ko je Patrik prišel pome in mi kupil sladoled.«
Patrik: » … ko sem končno našel svojo najljubšo sestro Saro.«
Chiara N., 8. b-razred