Izgubljeni korenčki
Naslov zgodbe: IZGUBLJENI KORENČKI
Bilo je že vse nared! Zajček Debelušček je imel že pripravljeno svojo raketo za odhod na Korenčkov planet. Rekel je še: »Adijo, hiška!« in z vso hitrostjo, kar jo je premogla roza raketa, odletel v Vesolje. Letel je med mnogimi planeti, po Zajčji cesti, mimo mnogih letal, naposled pa je le prišla na Korenčkov planet. Na njem so rasli najboljši korenčki na svetu, ki so jih lahko jedli samo zajčki, nihče drug. Prav zajček Debelušček jih je jedel najraje. In nekega dne, ko se je sladkal z njimi, je zagledal nekega belega stvora, ki je bila oblečen v bela oblačila. Na glavi je imel prozorno kroglo, skozi katero se ni nič videlo, v rokah je držal oranžno zastavico. Vedno bolj se je približeval planetu, kar je zajčku nagnalo strah v kosti. Ko se je ta čudna stvar dotaknila korenja, je planet kar ponorel in izpuhtel je zrak iz vseh odprtin, kjer je raslo korenje in vsi korenčki so se razleteli po Vesolju. Zajček je žalostno gledal, saj je vedel, da če v eni uri ne najde korenja, ne bo več raslo nikjer na svetu. Najprej se je odpravil na Komarjev planet, kjer so živeli komarji. Komaj je stopil iz rakete, že se mu je na prst usedel majhen korenček in mu iz njega posrkal rdečo kri. Nato se je od nekod vzela cela gora komarjev. Vprašali so ga: »Kaj iščeš na našem planetu?« Zajček je boječe vprašal: »Ste mogoče videli kak korenček?« Vsi so v en glas zakričali: »Tamle je!« Zajček je bil vesel pomoči komarjev, ki so mu pomagali nesti korenček v raketo. Zajček jim je pomahal v slovo in se odpravil na Mravljin planet. Črne pikice so obdale korenček, tako da ga zajček skorajda ni prepoznal. Vprašal jih je: »Ste videle kje kak korenček?« Mravljice so odkrile svoja črna telesa s korenčka in ga zajčku pomagale spraviti v raketo. Naslednji teden, na katerem se je ustavil, je bil Marsovčev planet. Marsovci so stali okrog planeta in si ga ogledovali. Zajček je rekel, da ga nujno potrebuje in tista zelena, a vseeno prijazna bitja so mu ga pustila. Na naslednjem planetu je zajček rekel: »Živjo!« »Živjo, živjo, živjo, živjo …« se je razlegalo. Bil je na Papagajevem planetu. Spraševal je, ali so videli kakšen korenček. »Ali ste videli kakšen korenček? Ali ste videli kakšen korenček?« je odmevalo. Ko je že skoraj obupal, se je prikazal pameten papagaj in mu pomagal spraviti korenček v raketo. Na naslednjem planetu je bilo vse tiho in mirno.
Korenčkov pa nikjer. Zajček se je ves obupan vrnil domov na Zajčji planet. Vstopil je v hišo in zagledal velik oranžen korenček, ki je ležal na kavču. Imel je samo še dobrih pet minut, da pripelje vse korenčke na Korenčkov planet. To je bila priložnost. Zagrabil ga je z vso močjo in ga zvlekel v raketo.
Kakšna drama! Zajček Debelušček je v zadnji minuti rešil planet. Bil je zelo vesel in ponosen predvsem nase. Na srečo je tudi tisti beli stvor izginil, zato je bilo zajčkovo veselje še toliko slajše. Ampak, kdo je pa bil ta beli stvor?
Kaja R., 7. b-razred