Fant samo za poljubljanje
FANT SAMO ZA POLJUBLJANJE
Nuša je bila stara 16 let, ko se je prepisala na športno gimnazijo. Bila je zelo dobra tekačica na kratke proge. Hodila je na veliko tekmovanj in z rezultati vedno bolj presenečala.
V šoli je hitro dobila nove prijatelje, med katerimi je najbolj zaupala sošolki Tjaši. Bili sta najboljši prijateljici.
Bil je petkov večer in Nuša je povabila Tjašo, da pri njej prespi do sobote. Preden sta odšli k Nuši domov, sta se ustavili v kafiču v centru mesta. Po dolgem klepetu sta se odpravili k blagajni. Za njima je v vrsti stal nek fant. Prepoznali sta ga. Bil je njun sošolec, zato so se pozdravili in odšli sta proti domu.
Nuša je med potjo razmišljala le o Nejcu; tako mu je bilo namreč ime. Tudi Tjaši je zaupala, da ji je fant všeč. Kmalu je na telefonu videla, da ima na Facebooku tri prejeta sporočila. Zardela je. Videla je, da ji je pisal Nejc in ju vabil na pijačo. Dekleti sta bili takoj za.
Noč je minevala hitro. Zjutraj ob pol desetih je že zazvonila Nušina budilka. Punci sta se morali hitro urediti; Tjaša je pomagala Nuši, kajti želela je biti lepa za Nejca. Ob enajstih ju je že čakal pred kafičem; roke je imel za hrbtom, v njih pa držal šopek rož. Nuša je bila vso pot zelo živčna. Končno sta tudi onidve prišli do lokala, kjer sta ga zagledali. Prestopal je z leve noge na desno. Takoj zatem, ko so se pozdravili, je Nuši izročil šopek. Bila je presenečena in zelo vesela.
Ko so se vsedli za mizo, so obmolknili; nihče ni vedel, kaj naj govori. Kasneje so padli v klepet in lahko bi se pogovarjali do onemoglosti, če ne bi Nejc imel uro, ko je moral biti doma.
Nuša je ves dan razmišljala le o Nejcu, bila je zaljubljena. Zvečer dolgo ni mogla zaspati. Ko je zjutraj hotela odnesti smeti, je pred vrati stal Nejc s čokolado v roki. Hotel je vstopiti, a Nuši ni bilo všeč, da je prišel nenapovedano. Hitro si je premislila.
Zelo sta se zabavala, ko je zazvonil zvonec. Nuša je pogledala na uro in se spomnila, da to čas, ko po navadi pride domov njena mama. Hotel je oditi, a mama ga je že opazila. Pozdravili so se, sedli v dnevni sobi na kavč in mami se je na obrazu videlo, da ji ni všeč, saj o njem ni vedela ničesar. Nejc se je poslovil. Zvečer, ko je prišel še oče, so imeli družinski sestanek na temo fantje. Oče je trdil, da bi bilo najbolje, če se več ne bi družila z njim. Mama, ki ga je že imela priliko spoznati, pa je bila vesela, da ima Nuša prijatelja.
V ponedeljek je bil znova pouk; Nuša je komaj čakala, da ga spet vidi. Na hodniku sta se pozdravila in odšla vsak v svoj razred. V odmoru se je Nuša družila s prijateljicami, Nejc pa jo je zasledoval. Pri kosilu mu je podala, da tega ne mara; a on se je branil, da mu je tako všeč, da jo želi ves čas gledati. Po pouku jo je povabil na sladoled. Ko jo je hotel poljubiti, se je odmaknila, češ da ga komaj pozna. Nejc je bil malce užaljen, a tega ni pokazal.
Zvečer se je počasi odpravljala spat. Zaslišala je zvok, ki je oznanil, da je dobila sporočilo. Takoj je pogledala na telefon: Nejc je želel vedeti, ali bi bila njegova punca. Brez razmišljanja je napisala:«Jaaaa!« In dodala veliko srčkov.
V šoli se je oddaljila od prijateljev in večino časa preživljala z Nejcem. Tjaša ju je ves čas opazovala in videla, da se fant želi ves čas poljubljati, kar Nuši ni bilo všeč.
Čez nekaj dni je prišla v šolo vsa objokana. Tjaša je takoj odhitela k njej in jo objela: »Nejc je bil le fant za poljubljanje…«
Eva F., 8. a