BRALNE UČNE STRATEGIJE (BUS): VŽN STRATEGIJA; Kaj vemo? Kaj želimo? Kaj smo se naučili?
ZNAČILNOSTI IN PREDNOSTI VŽN STRATEGIJE:
1) Uporabna za delo z večjo skupino (razredom).
2) Primerna za obravnavo širših tematskih sklopov.
3) Omogoča aktivnost vseh učencev v razredu.
4) Uporabna tudi pri slabo strukturiranih besedilih.
5) Učencem nudi model aktivnega branja.
6) Nudi veliko možnosti pisanja.
7) Primerna je za vse starosti.
8) Je kompleksna in zajema vse faze bralnega procesa (pred branjem, med branjem in po njem).
POTEK:
POMEMBNO: ZAPISANE MORAJO BITI IDEJE VSAKEGA UČENCA!
STRATEGIJA VŽN: Kaj vemo? Kaj želimo? Kaj smo se naučili?
Osnovo strategiji daje tabela s tremi kolonami, ki nakazujejo potek dela in vsebujejo
navedena vprašanja. V prvi koloni je zapisano, kaj učenci o tem že vedo, v drugi so vprašanja
o tem, kaj želijo še izvedeti, v tretjo pa zapišejo, kaj so izvedeli, se naučili iz prebranega besedila.
V: Kaj že vemo? Ž: Kaj želimo izvedeti? N: Kaj smo se naučili?
ŠEST GLAVNIH STOPENJ STRATEGIJE VŽN Plus
PRED BRANJEM
1. MOŽGANSKA NEVIHTA
Učitelj sprašuje učence, kaj že vedo o napovedani temi. Vse ideje zapisuje na tablo v prvo
kolono Kaj že vemo? Navadno zapisuje ključne besede. V nižjih razredih pa lahko tudi cele
povedi. Če pride do konfliktov med učenci, jih učitelj lahko zapiše v obliki vprašanj za branje
v drugi koloni. Pomembno je, da so v prvi koloni zapisane ideje vseh učencev. Učenci
zapisujejo podatke v svoje tabele. Tako imajo vsi možnosti, da misli tudi pravilno zapišejo.
2. KATEGORIZIRANJE
Učenci z učiteljevim vodenjem kategorizirajo ideje, ki so nastale pri možganski nevihti. To
delo je lahko povezano z oblikovanjem pojmovne mreže. Pomembno je, da so učenci aktivni
in povezujejo pojme, ki spadajo skupaj.
3. NAPOVEDOVANJE
Učence učimo predvidevati, katere temeljne kategorije bi lahko avtor vključil v besedilo ali obravnavano temo, in jih dodamo kategorijam, ki izhajajo iz njihovega predznanja.
4. POSTAVLJANJE VPRAŠANJ
Pri postavljanju vprašanj je zelo pomembna učiteljeva vloga. Učitelj s vprašanji Kaj misliš o tem? Lahko poveš še kaj več o tem? pomaga učencem, da se usmerijo na pomembna
vprašanja. Včasih je dovolj, če vpraša Kaj mislite, da bomo izvedeli iz besedila? Kaj si želite
še izvedeti? Potem zapiše vprašanja na tablo, v drugo kolono tabele Kaj želimo izvedeti? Pred
branjem si jih napišejo tudi učenci na svoj delovni list.
MED BRANJEM
5. BRANJE
Učitelj mora določiti dolžino bralnih enot. Krajša in lažja besedila se lahko preberejo v celoti, daljša in zahtevnejša se razdelijo v smiselne enote. Učenčeva naloga je brati aktivno, iskati nove informacije in odgovarjati na vprašanja. Po branju prvega odlomka sledi pogovor, da se pojasnijo ideje, nejasnosti, novi pojmi. Nove informacije, ki jih učenci niso predvideli, je treba združevati z njihovimi napovedmi. Rezultat tega je zanimiva interakcija med avtorjem in bralcem. Nato berejo naslednjo enoto, ki ji ponovno sledi pojasnjevanje, in tako do konca besedila.
PO BRANJU
6. PISANJE ODGOVOROV (POVZETKOV)
Po branju vsake enote in še zlasti po ponovnem branju celotnega besedila naj razred
premišlja, kaj bi zapisali v tretjo kolono Kaj smo se naučili? Pokažejo se tudi razlike medtem, kar so mislili, da vedo, in tem, kar so izvedeli. Učitelj naj jih spodbuja, da pregledajo začetni seznam, prečrtajo napačne informacije, z barvnimi svinčniki označijo pravilne informacije itn. Tako se znanje prilagaja in utrjuje. Tretjo kolono lahko dopolnimo z dodatno kolono oziroma vprašanjem: Kaj se je treba še naučiti?
(Povzeto po knjigi: BRALNE UČNE STRATEGIJE, Sonje Pečjak in Ane Gradišar)