OBISK IZ VESOLJA
OBISK IZ VESOLJA
Neki večer sem se dolgočasila in gledala skozi okno. Naenkrat sem zagledala veliko žarečo kroglo, ki se mi je približevala z veliko hitrostjo.
Najprej sem pomislila, da je le zvezda, a sem se njenega približevanja precej ustrašila. Nisem vedela, kaj naj storim. Srce mi je začelo močno utripati. Naenkrat sem slišala »BUM«. Bilo me je zelo strah, saj sem bila sama doma. Stekla sem pogledat, kaj se je zgodilo. Ko sem bila pri vratih, sem slišala, da nekdo stopa proti hiši. Zaklenjena vrata so se odprla. Odprl jih je vesoljec, ki je stal nasproti mene in me gledal naravnost v oči. Bil je zelen, vitek in strašen na prvi pogled. Skoraj sem zakričala, a iz mojih ust nisem mogla spraviti glasu. Nato me je zgrabil za roko in me odpeljal v njegovo vesoljsko plovilo. Takrat sem spoznala, da grem z njim. Plovilo je imelo veliko hitrost. Zdelo se mi je, da drvi kot formula. Med vožnjo je vesoljec govoril v meni nerazumljivem vesoljskem jeziku, zato ga nisem razumela, dokler si nisem v uho nataknila naprave za prevajanje vesoljskega jezika.
Povedal mi je, da me je izbral za obisk njegovega planeta. Začetni strah me je minil in sedaj sem se veselila obiska. Pristala sva na planetu Jojo – velikem, zelenem planetu, poraščenem z zelenjavo: kumaricami, cvetačo, solato, peteršiljem in špinačo. Vesoljec mi je povedal, da je zelenjavo prinesel z našega planeta in da jo ima zelo rad. Spoznala sem še druge vesoljce, ki so bili zelo prijazni.
Čas je hitro minil in ugotovila sem, da je že pozno. Svojemu novemu prijatelju sem nekako nakazala, da moram domov. Doma sta me že čakala zaskrbljena starša in policista. Povedala sem jim, da sem bila v vesolju, a mi tega ni nihče verjel.
Čez dva dni je mama ugotovila, da ji je nekdo ukradel zelenjavo z vrta. Takoj sem vedela, kdo je bil tat in se sama pri sebi tiho smejala.
Katarina R., 4. a