Malica v vesolju
Malica v vesolju
(domišljijski spis)
Bilo je lepo vreme in Peter se je pred hišo igral s svojo žogo. Naenkrat se je zaslišal glasen ropot. Peter je pogledal okoli sebe in videl vesoljsko ladjo. Ven je prilezlo majhno, zeleno bitje.
»Hej, ti, ki si roza! Jaz sem Zak s planeta Flak,« je reklo.
»Hej, ti, ki si zelen! Jaz sem Peter s planeta Zemlja,« mu je odgovoril. »Kaj pa počneš na Zemlji?« je še radovedno vprašal.
Odgovoril mu je:« Igral sem se v flakmobilu in pomotoma pritisnil gumb za navzdol. Zdaj pa se je ta gumb zataknil in ga ne morem več premakniti. Joj, čez nekaj časa bo malica. Mama Zaka bo grozno huda, če jo zamudim.«
Peter je rekel: »Ne skrbi, pomagal ti bom.« Peter in Zak sta odšla v flakmobil. Peter je pritiskal gumb navzdol tako dolgo, da sta oba odletela na planet Flak. Peter je zamišljeno rekel: »Moja mama bo hudo jezna, če zamudim malico.«
Ko sta pristala na tleh, je mama Zaka okregala malega zelenčka. Bila je zelo jezna, ker je Zak ni ubogal, saj dobro ve, da ne sme dlje od vrtnih zvezd.
Pogledala je Petra in vprašala: »Kdo pa je ta roza deček?« Flak ji je odgovoril, da je to Peter s planeta Zemlja. Zaka je povedala, da je vesela, da je prišel na vesoljsko malico.
Peter in Zak sta se vsedla za mizo in začela jesti zuglaste svaljke in diskaste vaflje na vzmetnih krožnikih, zraven pa kozarec guglastega soka.
Ko sta se najedla, je moral Peter iti nazaj na planet Zemlja. Poslovil se je od Zaka in njegova mama ga je v svoji superekspresni vesoljski ladji odpeljala domov. VRUM! VRUM! VRUM! In vrnil se je ravno pravi čas za malico na Zemlji.
Čakale so ga ribje palčke na polnozrnatem kruhu in slasten pomarančni sok. Peter ni bil niti malo lačen, ampak kljub temu je vse pojedel, saj menda ni mogel reči, da je malical že na planetu Flak.
Iva Š., 4. a