Voda
VODA
Tiha voda bregove dere!
Domove uničuje,
vsej zemlji škoduje.
Ti zloba,
najprej se nam v luni lesketaš in nas na obalo vabiš, nato cunami povzročiš,
življenja vzameš in mesta nam porušiš.
Ampak sami smo si krivi,
saj te ne poslušamo in ne spoštujemo, ker imamo se za nepremagljive in najpametnejše.
Zakaj nam kažeš svojo moč?
Zakaj ob tebi smo nemočni?
Vemo, da brez tebe življenja ne bi bilo. Zemlja bila bi pusta.
Mi smo krivi, da so rečne struge zaraščene in zasmetene.
Tvojo zemljo smo pozidali
in pot ti omejili. Življenje v tebi uničujemo.
Želimo, da naše življenje lepše bo in s tabo
bomo spet prijatelji.
Očistimo rečne struge in ne zidajmo po njenih obalah. Ne uničujmo vodnih izvirov – to je naša smrt.
Prepričali se bomo o tvoji globini in potem skočili. Vremensko napoved bomo poslušali in potem od doma šli.
Pravil se bomo držali in k tebi bomo prišli pripravljeni. Pustili te bomo na miru, teči kjer, kam in kakor želiš.
Bodi naša prijateljica.
Miša P., 5. b